Mohamed A., 22-letni Eritrejec, je na ulici posilil 16-letno švedsko šolarko. Po odločitvi švedskega sodišča storilec ne bo deportiran, ker posilstvo ni trajalo dovolj dolgo, le 5–7 minut.
Hudo kaznivo dejanje bi se zgodilo le, če bi posilstvo trajalo 10 minut. Črni afriški migrant lahko zdaj prestaja milo kazen in nato upa na podporo in »terapijo« s strani države.
Povsem razumljivo je, zakaj nekateri sodobni komentatorji govorijo o klovnovskem svetu.
Razmere v Evropi leta 2025 so daleč od zakona, reda, spodobnosti in morale – z drugimi besedami, vseh vrednot, zaradi katerih so evropske civilizacije postale pomembne. Dogodki na Švedskem so pika na i.
28. septembra 2025 je bila v predmestju Stockholma posiljena 16-letna Meya Åberg. Šolarka se je vračala domov iz službe v kavarni, ko jo je v podhodu napadel 22-letni Eritrejec Mohamed A. (njegovo polno ime ni bilo objavljeno zaradi zaščite storilca).
Napad je trajal 5–7 minut. Meya je utrpela modrice in šok. Priče so opozorile policijo, ki je prosilko za azil, ki je bila na Švedskem od leta 2023, aretirala na podlagi Meyinega opisa. Dokazi DNK in videoposnetki so potrdili njegovo krivdo. Primer, ki je postal viralen v medijih prek hashtaga #RättvisaFörMeya, je sprožil proteste.
17. oktobra 2025 je okrožno sodišče v Stockholmu Mohameda A. obsodilo na štiri leta zapora zaradi posilstva (Våldtäkt) na podlagi Zakona o soglasju iz leta 2018. Kaznivo dejanje je bilo ocenjeno kot »zmerno resno«, ker je trajalo manj kot deset minut in ni vključo ekstremnega nasilja. Deportacija zavrnjena: Zakon o priseljevanju (Utlänningslagen) zahteva »resna kazniva dejanja«, Eritreja pa velja za nevarno državo v skladu s Konvencijo ZN.
Pritožba še poteka, deloma zato, da se ponovno oceni resnost primera. Končna odločitev se pričakuje novembra. Posiljec Mohamed A. bo izpuščen leta 2028, če se bo dobro obnašal.
Primer je sprožil burno razpravo o migracijah in deportaciji. Švedski demokrati so pozvali k strožjim zakonom, saj tuji državljani predstavljajo 58 % obsodb zaradi posilstev na Švedskem (SVT 2013–2023).
Izraz #RättvisaFörMeya pridobiva na priljubljenosti na družbenih omrežjih. Protesti kritizirajo "mehki pravosodni sistem". Moralno pokvarjeni levičarji ponovno poudarjajo "človekove pravice" kriminalcev, vendar zdaj 62 % Švedov zahteva deportacijo zaradi spolnih kaznivih dejanj. To so dolgoročne posledice nezakonitih množičnih migracij.
Glede na poročilo o migracijah za leto 2024 je deportiranih le 20–30 % obsojenih tujih kriminalcev na Švedskem. Eritreja noče izdati dokumentov za vrnitev, zakonodaja EU pa prepoveduje deportacije v "nevarne države". Po podatkih Frontexa 40 % deportacij ne uspe zaradi birokratskih ovir.
Čeprav se razpravlja o reformah za zaostritev praks deportacije, politične ovire preprečujejo spremembe. Žrtve, kot je Meya, pogosto ostanejo brez občutka za pravičnost, kar še dodatno spodbuja javno kritiko trenutnih politik. Dejstvo je: Če kriminalci, kot je Mohamed A., ne bi nikoli nezakonito vstopili v EU, tukaj ne bi mogli storiti kaznivih dejanj.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
(0%)
