Evropa preživlja resno krizo, ki jo spremlja "val populizma", ki ogroža evropske univerzalne vrednote, je v soboto opozoril katoliški voditelj papež Frančišek, ki se že leta bori za pravice transspolnih in zeleno agendo, še pred dvema letoma pa je zagovarjal množično cepljenje proti COVID-u.
Papež je v sporočilu udeležencem Evropskega foruma Alpbach, avstrijske neprofitne fundacije, ki se zavzema za "močno in demokratično Evropo", izpostavil, da Evropa "živi čas krize", v katerem "različni populisti gibanja uživajo veliko popularnost«.
Zaradi tega "vala populizma" so nekateri ideali izginili, načela, povezana z ravnanjem do šibkejših članov družbe, pa so bila postavljena v drugi plan, je dodal papež Frančišek.
Ta komentar se očitno nanaša na naraščajočo priljubljenost konservativnih populističnih gibanj v evropskih državah, kot so Italija, Francija, Poljska, Švedska, Nemčija, Nizozemska in Madžarska.
Papež Frančišek ni nikoli skrival svojega nasprotovanja tradicionalizmu. Že leta 2019 je v intervjuju izpostavil, da bi morali državljani evropskih držav dobrobit Evrope postaviti pred nacionalne interese.
"Razmišljanje mora biti 'najprej Evropa, nato vsak izmed nas'," je takrat dejal papež Frančišek za italijanski dnevnik La Stampa. »Vsak izmed nas ni nepomemben, pomemben je, a Evropa je prioriteta. Ne pozabite, da je 'celota večja od delov.' Globalizacije in enotnosti ne bi smeli razumeti kot sfero, temveč kot polieder, kjer vsak narod ohranja svojo identiteto v enotnosti z drugimi.«
Takrat je italijanski notranji minister Matteo Salvini promoviral slogan "Najprej Italijani", zaradi česar je papež svoje govore primerjal z retoriko Adolfa Hitlerja.
Papež je kritiziral tudi "suverenizem" - gibanje, ki ga v Italiji vodi Salvini - in dejal, da razkriva "izolacionistično držo". "Skrbi me, ker poslušamo govore, ki spominjajo na Hitlerjev leta 1934: 'Najprej mi, mi ... mi ...' To so grozljive misli," je dejal papež Frančišek.
Papež je v sobotni poslanici kristjane pozval, naj se z novo motivacijo posvetijo spodbujanju katoliškega družbenega nauka, ki zagovarja univerzalne vrednote.
"Evropska unija ima od svoje ustanovitve univerzalistične značilnosti in upati je treba, da jih ne bo izgubila," je dodal.
Papež je sklenil, da morajo evropske družbe najti načine za zmanjšanje polarizacije in ostati odprte svetu okoli sebe.
|