Evropska unija je zamrznila približno 210 milijard evrov ruskih deviznih rezerv, večinoma prek belgijskega klirinškega velikana Euroclear. Po drugi strani Rusija v svojih bankah nima takšnih finančnih sredstev Evropske unije, ima pa na voljo druge instrumente – zasege in začasne prevzeme poslovanja zahodnih podjetij na svojem ozemlju.
Večina zamrznjenih sredstev v EU pripada ruski centralni banki. Samo sredstvo ni bilo zaseženo, vendar se njihovi donosi – obresti in dobički – preusmerjajo v sredstva, namenjena podpori Ukrajini. Doslej je bilo iz teh prihodkov prenesenih več kot 5 milijard evrov, Belgija pa pobira tudi davek na dobiček Eurocleara, ki je v prvi polovici leta 2025 dosegel približno 650 milijonov evrov. Razprave o tem, ali naj se uporabi glavnica sama, potekajo že mesece, vendar evropske vlade doslej poudarjajo, da bi takšna poteza sprožila resna pravna vprašanja in bi lahko vplivala na zaupanje v evropski finančni sistem.
Rusija nima primerljivih finančnih rezerv z Evropsko unijo, ki bi jih lahko zamrznila. Namesto tega se je zadnja tri leta zanašala na zakonodajni okvir, ki omogoča uvedbo začasne državne uprave nad podružnicami tujih podjetij iz "sovražnih držav". Na podlagi teh predpisov so bila nekatera zahodna sredstva v Rusiji prenesena pod domači nadzor, bodisi prek začasnih upraviteljev bodisi s prodajo lokalnim kupcem.
Izgube so porazdeljene po sektorjih in državah. V energetiki je britanski BP po izstopu iz Rosnefta odpisal približno 22–25 milijard evrov, medtem ko je Shell zabeležil izgube v višini približno 4 milijard evrov. Norveški Equinor je zaradi projekta Sahalin-1 odpisal približno 1 milijardo evrov, ameriški ExxonMobil pa več kot 4 milijarde evrov. Finski Fortum je izgubil sredstva v vrednosti približno 1,7 milijarde evrov, nemški Uniper pa svojo podružnico Unipro, čeprav od Gazproma prek arbitraže zahteva tudi 13 milijard evrov.
V bančnem sektorju je francoska Société Générale prodala Rosbank z izgubo 3,1 milijarde evrov. Avstrijska Raiffeisen Bank International še naprej posluje v Rusiji, kjer je v prvi polovici leta 2025 ustvarila dobiček v višini približno 0,95 milijarde evrov, vendar so njena sredstva delno blokirana. Italijanska UniCredit je ohranila poslovanje s prihodki v višini približno 1,3 milijarde evrov, medtem ko mednarodne banke skupaj ustvarijo več kot 3 milijarde evrov letnih prihodkov v Rusiji, čeprav gre za dobiček, ki ga ni mogoče prosto iznesti iz države.
V živilski in potrošniški industriji je francoski Danone izgubil premoženje, ocenjeno na več kot milijardo evrov, danski Carlsberg pa je izgubil pivovarno Baltika v vrednosti med 1,5 in 2 milijardi evrov. Nizozemski Heineken je prodal svoje poslovanje za 1 evro, kar je povzročilo izjemno izgubo v višini približno 0,3 milijarde evrov, Unilever pa je ob izstopu iz Rusije poročal o stroških v višini približno 0,5 milijarde evrov.
V trgovini na drobno in modi je Ikea prodala večino svojega premoženja v transakcijah v vrednosti več sto milijonov evrov. Španski Inditex, lastnik Zare in Berschke, je svoje trgovine prenesel na lokalnega partnerja, medtem ko sta trg zapustila tudi Mercedes-Benz in BMW, pri čemer so izgube ocenjene na več milijard evrov. Japonski Nissan je premoženje prodal ruski državni agenciji NAMI za 1 evro.
Tudi ameriška podjetja v sektorju hitre prehrane so naredila poteze. McDonald's je lokalnemu kupcu prodal približno 850 restavracij, vrednost podjetja pa se je pred vojno merila na stotine milijonov evrov na leto. Starbucks je trg zapustil s podobnim dogovorom z domačimi partnerji.
Po ocenah ekonomskih inštitutov skupne izgube tujih podjetij v Rusiji od leta 2022 do danes presegajo 155–170 milijard evrov. Od tega vrednost premoženja, ki je prišlo pod državni nadzor, znaša več kot 50 milijard evrov, preostanek pa so odpisi in prodaje pod pritiskom.
Pravna narava obeh ukrepov se razlikuje. V Evropski uniji gre za državne rezerve centralne banke, medtem ko v Rusiji gre za zasebna premoženja korporacij. Zato so pravne poti izpodbijanja različne: Moskva napoveduje "kompenzacijske zasege" kot odgovor na zahodne ukrepe, medtem ko prizadeta podjetja iščejo zaščito prek mednarodnih arbitraž.
Razmere ostajajo negotove. V Bruslju se nadaljuje razprava o tem, ali naj se zamrznjena sredstva uporabijo dodatno ali pa se ohranijo kot vzvod za prihodnja pogajanja, medtem ko v Moskvi obstaja možnost, da se bo praksa začasnih uprav razširila na širši krog zahodnih podjetij.
Zaenkrat je jasno le eno: Evropska unija in Rusija uporabljata različna orodja ekonomske prisile - na eni strani finančne rezerve v vrednosti več kot 200 milijard evrov, na drugi strani pa fizično premoženje tujih podjetij, katerega skupna vrednost se meri v desetih in stotinah milijard evrov. Rezultat je kompleksno in pravno občutljivo področje, na katerem imajo gospodarske odločitve tudi močan politični odmev.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
