V Evropski uniji narašča odpor do uvedbe novih pooblastil za množični nadzor zasebnih sporočil, Danska pa je bila obtožena širjenja lažnih trditev, s katerimi naj bi pritiskali na države članice k sprejetju kontroverzne uredbe, znane kot »Nadzor klepeta 2.0«.
Danski minister za pravosodje Peter Humelgaard je bil 15. septembra na zaprtem zasedanju Sveta EU neposredno obtožen širjenja dezinformacij, češ da bo Evropski parlament blokiral obstoječo prostovoljno sistem skeniranja vsebin – razen če bodo sprejeti novi, zavezujoči predpisi.
»To je laž – ustvarjajo umetno krizo!«
Nekadašnji poslanec Evropskega parlamenta in aktivist za digitalne pravice Patrick Breyer se je ostro odzval:
»To je brutalna laž, namenjena ustvarjanju umetne krize. Evropski parlament ni sprejel nobene odločitve. To je brezsramna kampanja dezinformacij, s katero se množični nadzor uvede nad 450 milijoni Evropejcev.«
Breyer je pozval vlade, zlasti nemško, naj ne nasedajo političnim manipulacijam in naj branijo pravice državljanov do zasebnosti in šifriranja.
Kaj je »Nadzor klepeta 2.0«?
Uradno ime uredbe je Uredba o spolni zlorabi otrok (CSAR), vendar kritiki opozarjajo, da gre za orodje za množično skeniranje vseh sporočil, vključno z:
Vsemi sporočili na WhatsAppu, Signalu, iMessageu, tudi če so šifrirana
Vsebino v e-poštnih sporočilih in shrambi v oblaku
Zasebnimi fotografijami in videoposnetki
Domnevno »omejena« izvedba v praksi bi zahta skeniranje vse digitalne vsebine vseh uporabnikov.
Kaj to pomeni za navadne ljudi?
Lažno pozitivni rezultati od 50 do 75 %: sistem lahko prijavi družinske fotografije z dopusta ali zasebna sporočila kot »nevarna«
Celotni prejšnji pogovori se pošljejo policiji
Agencija EU dobi vse podatke, vključno z nedolžnimi uporabniki
Vse to brez posebnega sojenja ali obtožnice
Ali pa sta policija in tajne službe izvzeti?
V skladu s 7. členom predloga so komunikacije vojske, policije in obveščnih služb izvzete iz skeniranja.
Breyer pravi, da je to dokaz, da se celo zagovorniki zavedajo, kako nezanesljiv in nevaren je sistem:
»Če imajo javni uslužbenci pravico do zasebnosti – potem jo imajo tudi navadni državljani, žrtve nasilja in vsi, ki so odvisni od varne komunikacije.«
Zadnja bitka: oktober
Usoda uredbe bo odločena 14. oktobra. Delovna skupina Sveta EU se bo sestala 9. oktobra, da bi poskušala doseči kompromis.
Danska vodi prizadevanja, vendar države, kot sta Nemčija in Italija, še niso sprejele dokončne odločitve.
Zasebnost ali nadzor?
Aktivisti opozarjajo, da bo sprejetje sistema Chat Control 2.0 pomenilo:
Konec zasebnih sporočil
Uvedbo stalnega digitalnega nadzora
Zakonito legalizirano množično pregledovanje vseh državljanov
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
