Nove raziskave kažejo, da so prej neznani vulkanski izbruhi morda sprožili neverjetno verigo dogodkov, ki so privedli do črne smrti, najsmrtonosnejšega obdobja v človeški zgodovini.
Črna smrt, ki jo je povzročila bakterija Yersinia pestis, je v srednjeveški Evropi ubila več deset milijonov ljudi, v nekaterih regijah pa je izbrisala do 60 odstotkov prebivalstva. Skrivnost, kako je prišla na evropska tla, že dolgo bega zgodovinarje in znanstvenike.
Dva raziskovalca sta analizirala drevesne obroče v Pirenejih in ugotovila, da so bila evropska poletja med letoma 1345 in 1347 nenavadno hladna in vlažna. Primer podnebnih podatkov s srednjeveškimi zapisi je pokazala, da je ohladitev povzročilo zmanjšano sončno sevanje – najverjetneje po enem ali več vulkanskih izbruhih leta 1345.
Podnebni zlom je uničil pridelke po vsej južni Evropi, kar je povzročilo pomanjkanje hrane in začetek lakote.
Italijanske mestne države – Benetke, Genova in Pisa – so poslale ladje, da bi pobrale žito iz Zlate horde v osrednji Aziji. Te ladje so, kot kažejo številne študije, prevažale tudi neželene potnike: podgane z bolhami, okuženimi s kugo.
Sledila je tragedija brez primere – v naslednjih šestih letih je umrlo med 25 in 50 milijoni ljudi.
Avtorji študije poudarjajo, da je prav vulkanski izbruh, čeprav takrat popolnoma neznan, postavil temelje za eno najtemnejših obdobij v evropski preteklosti.
Študija je bila objavljena v reviji Communications Earth & Environment.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
