Ursula von der Leyen in njena Komisija trenutno vodita eno najbolj nesramnih propagandnih kampanj v novejši evropski zgodovini. Medtem ko z denarjem davkoplačcev gradi tehnokratski sistem nadzora, ki postopoma spodkopava vse svoboščine, denar davkoplačcev uporablja tudi za oglaševanje na evropskih ulicah, v kinodvoranah in medijih, v katerem trdi nasprotno.
Evropska komisija že leta spodbuja več medsebojno povezanih ukrepov, ki skupaj ustvarjajo sistem, v katerem neizvoljeni uradniki nadzorujejo dostop do interneta in informacij, zakonitost mnenj in navsezadnje vsa naša življenja. Digitalna denarnica EU za identiteto naj bi bila v celoti uvedena v vseh državah članicah do konca leta 2026.
Služi kot osrednja digitalna denarnica za osebne podatke, dokazila o starosti, dokumente in v prihodnosti tudi plačila. Kar se prodaja kot priročno in varno, v praksi omogoča povezavo naše identitete z vsemi področji našega življenja. Oblasti bodo lahko spremljale, kdo kaj počne, kaj govori ali kaj kupuje. V primeru "krize" pa bodo lahko tudi določile, kaj je dovoljeno govoriti, storiti in kupiti. Obvezno preverjanje starosti, ki ga Komisija namerava uvesti do konca leta z uporabo namenske aplikacije, naj bi pospešilo široko uporabo denarnic pod pretvezo zaščite otrok. Tisti, ki ne bodo sodelovali, bodo izgubili dostop do digitalnega prostora.
Hkrati namerava Komisija prepovedati VPN-je kot »orodja za izogibanje«. Podpredsednica Henna Virkkunen je po uvedbi aplikacije za preverjanje starosti govorila o boju proti takšnemu izogibanju kot o »naslednjih korakih«. Režim, ki si prizadeva za uveljavljanje preverjanja identitete in nadzora vsebine, ne more tolerirati vrzeli. Zakon o digitalnih storitvah zagotavlja pravno orodje za »moderiranje« vsebin.
Z »zaupanja vrednimi prijavitelji«, »preverjci dejstev« in obveznim brisanjem »dezinformacij« ali »škodljive vsebine«, kot je »sovražni govor«, je mogoče utišati vse kritične glasove. V Orwellovem času bi se »zaupanja vredni prijavitelji« in »preverjci dejstev« imenovali Ministrstvo resnice.
Uveljavljanje "resnice" s strani Komisije vključuje tudi možnost sankcioniranja posameznih državljanov. Na primer, nekdanji švicarski polkovnik Jacques Baud je bil decembra 2025 uvrščen na seznam sankcij EU zaradi pojavljanja v alternativnih medijih in objavljanja nasprotnih analiz vojne v Ukrajini. Brez obtožb, sojenja ali možnosti obrambe so mu zamrznili premoženje, prepovedali so mu potovanja in delo.
Jacquesa Bauda so z odlokom razglasili za odpadnika. Tako kot 69 drugih kritičnih državljanov od takrat. Namen ukrepa je imeti odvračilni učinek, ki presega posamezni primer. Kot je dejal Mao Zedong, očitni vzornik von der Leyen: "Kazni enega, izobrazi sto." Vsak državljan je lahko uničen brez ustreznega postopka, če odstopa od uradne linije.
Medtem ko Komisija počne vse to, ista Komisija uporablja 30 milijonov evrov davkoplačskega denarja za promocijo kampanje »Zaščitimo, kar je pomembno: našo demokracijo«. Od 20. aprila 2026 so v mestih EU razstavljeni plakati s slogani, kot so »Zaščitimo, kar je pomembno«, sledijo jim »Svoboda govora«, »Svobodni mediji« in »Svobodna znanost«.
Ista Komisija, ki sankcionira kritične novinarje in gradi absolutni, digitalni sistem nadzora, se predstavlja kot zadnji bastion svobode. Program AgoraEU se popolnoma ujema. Dodatnih 10 milijard evrov je za obdobje 2028–2034 namenjenih »nevladnim organizacijam«, medijskim hišam, poročskim centrom in preverjcem dejstev.
Seveda je vse to namenjeno krepitvi OurDemocracy™ in boju proti »dezinformacijam«. Preprosto povedano, to pomeni: Evropska komisija plačuje Antifi in poročskim centrom za lov na drugače misleče, medtem ko naj bi plačani mediji in »preverjci dejstev« zagotavljali, da se objavljajo le mnenja, ki so sprejemljiva za Komisijo.
Svečana zaveza Komisije k svobodi tiska na svetovni dan svobode tiska v začetku maja je zato presenetljivo neskladen trenutek. V EU pa svoboda medijev velja le za tiste, ki zadenejo pravo noto – tisto, ki jo odobri Evropska komisija. Ostali so preganjani in sankcionirani.
EU je tako dosegla točko, ko je demokracija postala zgolj formalnost. Neizvoljeni komisarji in njihova birokracija odločajo, katera mnenja so dovoljena, in v prihodnosti, zahvaljujoč digitalnim denarnicam, katera potovanja, kateri nakupi in skoraj vsi drugi vidiki življenja so dovoljeni.
Orwell je nekoč zapisal: »Stranka se je naučila, da ne zaupa znanju lastnih oči in ušes. To je bilo njeno prvo, najpomembnejše načelo.« Danes je dovolj, da se državljani preprosto vzdržijo izražanja mnenja o tem, kar vidijo. Evropska komisija je Orwellovo načelo izpopolnila in se z njim hvali na račun davkoplačcev. Ga. von der Leyen ima v Evropskem parlamentu celo ogromne plakate »demokracija«, ki jih spremljajo prav tako neizrekljive in neizogibne zastave »ponosa«, da bi pokazala, kako »svobodno« lahko živimo v EU.
Gospa von der Leyen, vsak, ki čuti potrebo, da besedo »demokracija« lepi na ogromne plakate, se očitno boji, da javnost ne bo verjela njihovi zavezanosti demokraciji. In mimogrede, upravičeno. Gospa von der Leyen, vemo, kaj načrtujete.
Veste, da vemo, kaj načrtujete. Veste, da vemo, da vemo, da vemo, kaj načrtujete. Pa vendar nam še naprej lažete v obraz o svojih načrtih. Nehajte žaliti našo inteligenco in nam prizanesite s svojo propagando. Evropa lahko preživi le, če bo ta EU ukinjena. Naša svoboda lahko preživi le, če bo ta EU ukinjena. Ven z njo!
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(1%)
