Izvršni direktor podjetja BASF, Markus Camillet, je ostro kritiziral evropsko podnebno politiko in sistem trgovanja z emisijami CO₂ označil za resničen mehanizem za uničevanje evropske industrije. Medtem ko Bruselj zaostruje ukrepe in uvaja nove davke na ogljik, največja evropska podjetja opozarjajo, da bodo prav te poteze pospešile deindustrializacijo celine.
Na tiskovni konferenci 29. oktobra je Camillet po objavi četrtletnih rezultatov dejal, da je BASF zabeležil 3-odstotni padec prihodkov in 5-odstotni padec dobička v primerjavi z lanskim letom, ter napovedal ukinitev 1400 delovnih mest zaradi naraščajočih stroškov.
»Evropski sistem trgovanja z emisijami CO₂ ni nič drugega kot napad na industrijsko bazo naše celine,« je dejal Camillet. Samo BASF bo od leta 2027 plač več kot milijardo evrov dodatnih stroškov na leto, če politika ostane nespremenjena. Ti stroški padejo izključno na evropska podjetja, medtem ko preostali svet sploh ne sodeluje.
Camillet je dodal, da se evropska industrija »duši pod ideološkim režimom CO₂« in da je rezultat takšne politike »prisilna deindustrializacija in osiromašenje Evrope«.
Njegovo ostro kritiko je podprl tudi izvršni direktor Evonika Christian Kuhlmann, ki je sistem CO₂ prej označil za »ekonomsko norost« in pozval k njegovi odpravi.
Medtem ko si svetovno gospodarstvo opomore in države, kot so Združene države Amerike, Kitajska in Indija, rastejo, se Evropa pogreza pod bremenom podnebne birokracije in vsiljevanja. Največje industrijsko središče BASF v Ludwigshafnu, kjer dela 33.000 ljudi, je zdaj pod vprašajem.
Camille in drugi vodilni v industriji opozarjajo, da nihče na svetu ne sledi Bruslju v tej »podnebni izolaciji«. Na mednarodnih podnebnih konferencah vse več držav opušča svojo politiko enostranske prevlade CO₂, medtem ko se Evropa vse bolj zanaša na davke, subvencije in nadzor.
Bruseljska podnebna politika naj bi evropsko gospodarstvo letno stala med 150 in 200 milijardami evrov oziroma 4–5 % BDP in vse bolj spominja na stroj za revščino, ki iz evropskega gospodarstva črpa produktivni kapital.
Čeprav je bil ustanovljen tako imenovani »podnebni socialni sklad« v višini 10 milijard evrov na leto za pomoč gospodinjstvom in malim podjetjem, kritiki pravijo, da je to le priznanje, da se Bruselj zaveda katastrofalnih posledic svoje politike.
»Priča smo centralizaciji oblasti v Bruslju pod pretvezo boja proti ogljikovemu dioksidu. To je civilizacijski poklon podnebnemu kultu,« zaključuje Camillet.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
