Podnebni davek – »Ničesar ne boste imeli in boste srečni«
Od leta 2027 se bo evropski sistem za trgovanje z emisijami (ETS2) razširil na stavbe in promet, kar bo uvedel znatna finančna bremena za lastnike stanovanj, ki za ogrevanje uporabljajo fosilna goriva. Medtem ko preverjci dejstev zavračajo trditve o razlastitvi v imenu varstva podnebja kot »teorije zarote«, prihajajoči stroški in regulativne zahteve kažejo na potencialno grožnjo lastništvu stanovanj, kar jasno spominja na slogan Svetovnega gospodarskega foruma »Ničesar ne boste imeli in boste srečni«.
Podnebni davek od leta 2027: Še en finančni udarec za gospodinjstva
ETS2 bo od leta 2027 uvedel ceno za emisije ogljika za goriva, ki se uporabljajo v stavbah in prometu, s ciljem spodbuditi prehod na čistejše tehnologije. Po navedbah Evropske komisije bo ta sistem zagotovil predvidljivost zmanjšanja emisij z letnim zmanjšanjem dovoljenj, ustvarjeni prihodki pa bodo financirali zeleni prehod. Vendar pa to za gospodinjstva, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom ali kurilnim oljem, pomeni znatne dodatne stroške. Analiza berlinskega podjetja Purpose Green, o kateri sta poročala Der Spiegel in Weltwoche, ocenjuje, da bi lahko 165 m² velika družinska hiša v Hamburgu imela letne stroške za emisije CO2 v višini več kot 3100 evrov, če cena doseže 400 evrov na tono. Pri slabo izoliranih stanovanjskih stavbah bi lahko stroški za najemodajalce dosegli do 46.000 evrov na leto.
Trenutna cena emisij CO2 v Nemčiji znaša 55 evrov na tono, vendar napovedi napovedujejo povečanje na 149 evrov do leta 2030, z morebitnimi ekstremi do 400 evrov. Ti stroški bodo porazdeljeni glede na energetsko učinkovitost stavb: lastniki slabo izoliranih nepremičnin bodo nosili večje breme, medtem ko bodo najemniki energetsko učinkovitih stavb plačali več. Namen sheme je spodbujati prenovo stavb, vendar statistika kaže, da je bilo leta 2024 le 0,69 % stanovanjskih stavb v Nemčiji nadgrajenih za energetsko učinkovitost, kar kaže na počasen napredek.
Od davka do razlastitve?
Čeprav Evropska komisija poudarja, da bo Socialni podnebni sklad (SCF), ki bo začel delovati leta 2026, olajšal breme ranljivih gospodinjstev, trenutno ni splošnega "podnebnega dodatka" za državljane. Subvencije za toplotne črpalke in zamenjavo ogrnih sistemov obstajajo, vendar ne zadostujejo za množično prenovo. Potreba po prenovi stavb bo neizogibno povečala najemnine, medtem ko bodo velike korporacije, ki proizvajajo gradbeni material, imele dobiček, kar bo prispo h koncentraciji bogastva in lastništva v skladu s sloganom WEF "Ne imej ničesar in bodi srečen", ki spodbuja idejo delitve virov namesto individualnega lastništva.
Regulatorne zahteve še dodatno zapletajo situacijo. Do leta 2030 morajo stavbe v EU doseči razred energetske učinkovitosti F, do leta 2033 pa razred E, s končnim ciljem neto ničelnih emisij do leta 2050. V Nemčiji to vpliva na približno 3 milijone domov, od katerih mnogi ne bodo mogli doseči teh standardov brez znatnih naložb. Pri starejših stavbah prenova pogosto ni izvedljiva, kar pomeni, da bi lahko do leta 2040 postale neprimerne za bivanje. To predstavlja grožnjo razlastitve, saj lastniki, ki si ne morejo privoščiti stroškov prenove ali davkov, tvegajo izgubo svoje nepremičnine.
Slogan WEF in širša slika
Slogan »Ničesar ne boste imeli in boste srečni« je del vizije WEF iz leta 2016, ki predvideva prihodnost, v kateri lastništvo nadomeščajo storitve in souporaba. Podnebne politike EU, kot je ETS2, posredno podpirajo to vizijo, saj lahko finančni pritisk na lastnike povzroči izgubo premoženja in večjo odvisnost od korporacij ali države. Čeprav Evropska komisija poudarja, da je cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 »pravičen in koristen za državljane«, pomanjkanje učinkovitih ukrepov za ublažitev stroškov za srednji in nižji razred vzbuja skepticizem.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
