Podnebna politika EU ne bo »rešila« svetovnega podnebja, temveč bo Evropo pahnila v brezno. Njeni ambiciozni cilji se slišijo pionirsko, a v resnici plačujemo smešno ceno za nesmiselno kapljo v morje.
Medtem ko Kitajska in Indija še naprej povečujeta svoje emisije, ZDA pa se pod Trumpom prav tako umikajo iz podnebnega kulta, EU žrtvuje svoje gospodarstvo na oltarju reševanja podnebja. Evropa je na katastrofalno napačni poti – in vsi bomo plačali ceno.
Evropska unija se je povzpela na status samooklicanega podnebnega viteza. Z evropskim zelenim dogovorom in obljubo o podnebni nevtralnosti do leta 2050 se Evropska komisija trudi biti bolj katoliška kot papež podnebne religije. Toda grenka resničnost je: Ta politika ne bo bistveno spremenila svetovnega podnebja – Evropo bo gospodarsko zadušila.
Poglejmo številke. EU je odgovorna za le 8 % svetovnih emisij CO2, kaže poročilo IPCC. Tudi če zmanjšamo emisije na nič, bo vpliv ostal le šepet v orkanu dimnikov v preostalem svetu. Medtem ko Bruselj pridiga o abstinenci, emisije drugod nezaustavljivo naraščajo. Kitajska in Indija, ki skupaj predstavljata več kot 35 % svetovnega bremena CO2, puščata, da se njihove tovarne kadijo.
Kaj nam koristi kaznovati Evropo, če preostali svet nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo? Cena te moralne vneme je grozljiva. Zeleni dogovor naj bi stal 1 bilijon evrov – vsota, iztisnjena iz žepov državljanov in podjetij. Nemčija, gospodarsko srce Evrope, je še posebej močno prizadeta zaradi posledic.
Visoki stroški energije silijo podjetja v beg. Proizvodnja se seli – tja, kjer je elektrika poceni in so predpisi ohlapni. Izgubljajo se delovna mesta, konkurenčnost je spodkopana. Podnebja ni mar.
Vendar se stvari slabšajo. Obsedenost z vetrom in soncem, sanje o varni, nestalni energiji, ogrožajo našo oskrbo. Zima 2021 je pokazala, kam to vodi: energetska kriza, eksplozivno naraščajoče cene, strah pred oskrbo. Ali pa množičen izpad električne energije na Iberskem polotoku leta 2025, ki ga bo povzročila nenadzorovana sončna energija.
Kdo zmrzne, ko ne piha veter in ne sije sonce? Zagotovo ne birokrati v Bruslju. Kaj žene EU? Megalomanska ideologija namesto razuma. Vsa blaginja je žrtvovana za nedosegljiv cilj. Davki na CO2 Ursule von der Leyen ne bodo nadzorovali svetovnega podnebja.
Podnebna politika ignorira realnost in kaznuje lastne ljudi. Zakaj ne bi vlagali v spopadanje z nenehno spreminjajočim se podnebjem, namesto da bi se ukvarjali z nesmiselno simbolno politiko? Podnebna politika EU je kot ples na vulkanu – in mi smo tisti, ki gorimo.
Čas je, da odpremo oči: Podnebno načrtovanje ne rešuje sveta, ampak nas uničuje. Potrebujemo politike, ki usklajujejo okolje in gospodarstvo, namesto da bi uničile oboje. Sicer se bo evropsko gospodarstvo zreduciralo na prah. Toda za razliko od podnebne suše bo ta prah zelo resničen.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
